“Glej fašista, glej ga, kaj počenja,”
vpil pred parlamentom je človeček,
krilil, brcal, suval za nameček,
“glej, s fašizmom zopet ta začenja.”
“Glej sramoto, glej avtokracijo,
saj se jo na kilometre vidi,
ta je, ki normalni svet ves spridi,
le poglejte to hipokrizijo!
Glej barabo, ki poštenim krade,
delavce neskončno ki zatira,
glej ga, ta kulturo nam ovira,
ta bi rad onemogočil mlade!
Glej samo, za kakšne se ukrepe
je baraba zopet odločila,
dobro glej, poslušaj poročila,
in potegni jasno vidne sklepe.
Glej, za vlado gre totalitarno,
glej samo, kaj tukaj se dogaja,
kakšen človek naš zato postaja,”
vpil taisti je glasnó, z naslado.
Mu pristopim, hočem reči tepec,
mar ne vidiš, delaš si sramoto,
ko uvidim, da gre za pomoto,
saj človeček je popoln slepec.
