V hišni nabiralnik sem pokukal,
tja, kjer pošto hišni svet dobiva,
nekaj čudnih se kuvert prekriva,
sosed me je za rokav pocukal.
»Čujte, tile so domnevno vaši,
mar imate goste iz tujine?
Ko preberem si imena, šine
v glavo mi takoj, da niso naši.«
Jim dostava pošte ni uspela,
ker na nabiralnikih ne piše,
kje v tem bloku so, nemara više,
kjer nekoč zastava je visela.
Po priimkih dobro razpoznavni
vsi so vrli naši ti sosedi,
Omar Sharif, Bruce Lee, Kabir Bedi,
zvezde filmske, zgolj liki slavni.
Da pri meni so na stanovanju,
čudno zdi izjemno se sosedom,
že ko jih ošinejo s pogledom,
čudijo se silno temu stanju.
Mrtve duše, vse po vrsti temne,
pa prijavljene doma pri meni,
kaže, da nekdo zelo me ceni,
goste mi poslal je, vse podzemne.
Ko še enkrat dobro vse preberem,
Omar piše se zelo drugače,
Kabir tudi, gre zgolj za bradače,
med katerimi lahko izberem.
Kaj se pravi to, kdo me odira?!
Kličem na upravno brž enoto,
pa izvem, da gre samo za kvoto,
ki na moj račun se integrira.