Dvajset let že Palestincev vodje
ni na svetu, vendar duh ostaja,
pravkar kakor da iz groba vstaja
véliko pravičnosti orodje.
Duh se dvignil je, polemiziral
z Izraelci besno in svareče,
kot golob miru, toda grozeče,
duh se je še digitaliziral.
Trinajst tisočkrat ponavlja svetu,
da bo šel s sinovi Izraela
vse do konca, njihova dežela
da bo palestinska v enem letu.
Novi Arafat, takoj dejali,
so voditelji sveta boječe,
kaj če storil res bo, kar poreče,
tega se bomo resnično bali.
To je šala, brez skrbi, bojazni
ni nobene, kajti bližnjevzhodni
to ni Arafat, le duh je blodni,
ki podoben tisti je prikazni.
V virtualno padel je resničnost,
v vlogi pismonoše je, goloba,
Perzijcem iz rok ki zrnje zoba,
sicer pa je čista brezobličnost.
Komik ni nikakršen, šaljivec
je še manj ta pošte prenašalec,
lastnih blodenj le ujetnik, talec,
slab lažnivec, velik primitivec.
