Ljubim žico, saj ob njeni poti
čutim varnega se še edino,
z njo oklenil tujo sem lastnino,
zunaj žice vsaka stvar me moti.
Ljubim žico, ki me ograjuje,
bunker zame je kot domačija,
žičnate ograje me manija
vsaj za hipec kdaj še osrečuje.
Ljubim žico, se na pot podajam,
žice krčevito se oklepam,
upravičeno, ker zlahka sklepam,
klavrno zlaganost da prodajam.
Ljubim žico, njene tesne spone,
ne zanimajo me dejstva nična,
mi opora je le žica stična,
nanjo vežem evrske milijone.
Okupiral materializem
me je prav do takšne mere,
da oklepajoč se njega vere
zganjam takšen ekshibicionizem.
