Naš bazen je poln, vanj svobodno
se lahko ves čas na glavo skače,
vpil fanté je, si odpenjal hlače,
naj ne bo nikomur nič nerodno.
S kriki ples na vodi napovedal
je neštetokrat, prilival vodo,
slikal čudovito vsem usodo,
on pa bo usmerjal jih in gledal.
Da obstali naj na površini
vode bi, plešoč moderne plese,
je prepričeval ljudi, in nese
da kar sámo vse jih po gladini.
In v bazen takoj so poskakali,
ko potisnil jih je z odskočišča,
saj on vendar šef je kopališča,
bodo že na vodi tej obstali.
Hitro izkazalo se, kopalci
da za vse so kopališče cokla,
kot da bi pobrcala jih koklja,
skoraj vsi po vrsti neplavalci.
Reševal je šef jih nekaj časa,
spravljal jih iz vode na svobodo,
puščali so za seboj le škodo,
ti plesalci vodni, prva klasa.
Praznil se potem bazen je vidno,
toda zmanjkalo še ni skakalcev,
nekaj fant je še imel plesalcev,
da je spuščal v vodo jih perfidno.
Bolj ne mogel biti bi porazen
ples na vodi, vanjo ker skočili
ko so zadnji, so ugotovili
šele spodaj, da bazen je prazen.
Kar iz njega zdaj se še zajema,
velikanska je polomijada,
z vodo splavala v odtok je nada,
da kje najde kakšna se izjema.