Tihi se kanal nekje vzpostavlja,
pa ni drekovod, tam je preglasno,
tihi skrit je in neslišen, jasno,
tanek glas iz njega se pojavlja.
Miroljubna stvar ta naš kanal je,
ker po njem naj mir bi se pretakal,
komaj je golob miru nanj čakal,
poleti po njem da v znane dalje.
Ne le on, vse kar kanale ljubi
takšne vrste, v luknjo z njim se tlači,
onstran da kanala se junači,
brate svoje baže vdano snubi.
Tiho kajpada, saj je podtalen
ta kanal, ki daleč na vzhod vodi,
gazi se po njem in v blatu brodi,
upa, da prehod bo trden, stalen.
Pot po njem vse prej je kakor lepa,
nad njim poka in grmi, odmeva
silen trušč, ko cilje se zadeva,
ob izhodu pa je pusta stepa.
Pravijo kanal miru tej luknji
in nad njo nevarno je ozemlje,
so zato poskrili se v podzemlje
mirotvorci v diplomatski suknji.
Kot rečeno, vodi jih do vzhoda
ta kanal, ki tih je in umazan,
jasno z njim dogodkov tok nakazan,
kdor je enkrat v njem, zanj ni izhoda.