Bil mednarodno je konkurenčen,
a prišla potem je tragedíja,
znana zgodovinska polomija,
ves blišč bil v trenutku je zasenčen.
Titanik, nemara Titovina?
Silno svetilo se je to dvoje,
potonilo tragično oboje,
zdavnaj že postalo zgodovina.
Drugo konkurenčnost smo imeli
v mislih, ki obema je podobna,
stara ni, je še kako sodobna,
nismo je še cele doživeli.
Konkurečna ladja vzhodnih morij,
prehitevala ki je po levi,
zdaj na mirnem morju in podnevi
blodi huje kakor v nočni mori.
Daleč spredaj sestrske so ladje,
nad katerimi se zmrdovala
ves čas je, zdaj sama je postala
kup železja, ki drvi v brezvladje.
Titov ni Galeb ta razbitina,
tudi Titanik še ni, a tone,
ni poti ta hip iz mrtve cone,
dolgo to ne bo še zgodovina.
Ni od konkurečnosti več sence,
toda vodstvo ladje še kar vztraja,
sebi primerljivost prilagaja,
ladji da v tem res ni konkurence.
Ker tako je daleč pred sestrámi,
ni mednarodno več primerljiva,
konkurenčnost ladje ni vprašljiva
ob maksimi: »Le potop za nami.«
Prim. na:
Nova24tv
