Nujna solidarna je prihodnost,
saj brez nje nam sploh ne bo živeti,
bolje čimprej bo zato umreti,
drugo vse je čista brezizhodnost.
Takšne misli Lukca so vodile,
ko še vrtal si je fant v nosnice,
bal se je notorične resnice,
da bi hude se stvari zgodile.
Pridobiti treba si zato je
že v mladosti kar največ prihrankov,
da ne bomo slednjič od ostankov
zgolj živeli, penzijice svoje.
So tako njegovi res storili,
vse le za prihodnost solidarno,
delali nadurno so, udarno,
da bi čimprej čimveč zaslužili.
Za dodatke letos žrtvovali
so celo dopust, ko pokazalo
se je, da se zaslužiti dalo
največ bo takrat, in so garali.
Ko na plaži bil Matejček z ženo
je od maja pa tja do avgusta,
zanj bilo ni ure delopusta,
praskal se je ves čas pospešeno.
Ančka ko preveč je počrnela,
pljunila je še dodatno v roke,
mazala je sebe in otroke,
ne, bila trenutek ni brez dela.
Gašper, ki je skakal v vodo s skale,
bil kot skalar je, kakor dvoživka,
in Matejka tam je, kjer je mivka
delala gradove za ta male.
Kdo še reče, da nesolidarno
so ravnali, saj so za prihodnost
izrabili sleherno ugodnost,
da staróst imeli boste varno.
Žrtvovali vsi ti so za službo
se še med dopustom, za dodatek,
da bilo ni dolgčas, čas prekratek,
solidarno so zajedli družbo.
