»Bel primerek, doktor, prihitite,
ste mar videli že takšno bitje?
To pa res veliko je odkritje,
v Londonu ga zlepa ne dobite.«
Doktor Hakhim si ga ogleduje:
»Je prišel na svet in je Britanec,
saj ne rečem, če je puritanec,
toda ta je bel in prav res tu je.«
»Kdaj nazadnje takega rodili
v naši so bolnišnici?« sprašuje
sestra Ajša, v nidžab posmrkuje,
»najbrž preden ste se vi rodili?«
»Ste prepričani, da čisto bel je
in da ni s celine, je z Otoka?
Čudež to zares je od otroka,
kakor na Shetlandih tropsko drevje.«
»Nekaj nujno treba narediti
s čudežnim primerkom bo, poglejte
dobro ga in kam z njim nam povejte,
tukaj ga ne moremo vzgojiti.«
»To primerek je za zgodovino,
za muzej Britanski kot ustvarjen
je ta eksponat, če še nadarjen
je morda, ga dajo brž v vitrino.«
Ta dvogovor v porodniški sobi
bo prav kmalu londonska realnost,
je posredi kajpada kavzalnost,
rezultat pa tukaj, v bližnji dobi.
