V hišo se pravičniško usodno
vgnezdila odurna je zalega,
cvilež njen po stavbi se razlega,
bojevanje z njo se zdi brezplodno.
Po hodnikih in po sobah blodi,
duh je strašen, vsak dan bolj neznosen,
smrad zalege grozen, neizprosen,
zadušljiv, res v hišo to ne sodi.
Sodi le pogojno na smetišče,
pa še tam očitna je škodljivost,
spremljevalka njena uničljivost,
nujno se rešitev zanjo išče.
Se zalegla skoraj v zadnje pore
je nečista zoprna golazen,
brez sramu deluje kot prikazen,
kaže, kaj brezvestno vse da zmore.
Po razlogih ni nam spraševati,
higiena v hiši je porazna,
dolgo že razglabljanja so prazna
vsa o tem, kako nam je ravnati.
Za zalego nujno neugodna
bo nazadnje vsakršna rešitev,
saj golazni takšne ukrotitev
zanjo biti more zgolj usodna.