Slišali doslej še niste zanjo,
svetourška žavba se ji pravi,
vse mogoče da tegobe zdravi,
pravijo, ne stavijo pa nanjo.
Žavba Urha svetega mazilo
je pekoče in prav hitro teče,
zlasti v ustih silovito peče,
zdi se, kot da jih bo zamašilo.
Kdor namaže z njo se, ta bo tvegal,
da odmerek si prevelik vzame,
in potem lahko se v glavi vname,
v druge sfere revež bo posegal.
O svetnikih živih tu med nami
bo haluciniral, o sovragu,
ki sedi da na domačem pragu,
in k uničenju zlohotno mami.
Po tej žavbi usta zagrmijo,
glava čuti pa še več praznine
in občutek zlepa vas ne mine,
prazne da oči le v vas strmijo.
Se zato na žavbo to ne stavi,
žavbi ne zaupa, ne verjame,
svetourška se res hitro vname,
a kompleksov žalibog ne zdravi.