Gledala je Taša, ni verjela
sama sebi, vidi na ekranu
kaj da znova, kaj je v prvem planu,
bi najraje se požrla cela.
Nova se televizijska slika
spet pojavlja, ki močno razburja,
Taša se ob gledanju razkurja,
njena je ogorčenost velika.
Skuša brzdati se sicer, toda
monotonost, ki jo izkazuje,
več kot jasno eno dokazuje,
da jo slika neizmerno gloda.
Breivikovski je fašizem tole,
kar z ekrana vame gleda, bulji,
vedno znova se pojav prihuli,
ki produkt sprevržene je šole.
Treba prepovedati bo novo
brž televizijo vsako tako,
ki predvaja sliko tej enako,
nujno v kali streti že zasnovo.
Buljila je Taša in spoznala,
da očala je nekje pustila,
ni ekran bil to, grdo zmotila
se je, šla ko mimo je zrcala.
