Ga zastavil Vlado za vnaprej je,
za dve leti in zabičal ženi,
na budžét se moj trdno prikleni
in porabi ga kar najhitreje.
Boš na veji ga kot golobica
zdaj svobodna črpala do podna,
dokler situacija ugodna
zdi se, tudi če ni nič resnica.
Prazni brž, kar skupaj sem nabasal,
zarod najin naj vse izkoristi,
delaj se, da so računi čisti,
ne sprašuj, kako in kje sem fasal.
In če kdo drug te o tem kaj vpraša,
delaj se, da v hiši vse je v redu,
da ravnamo se po tujem zgledu,
da iz tira sploh nas ne zanaša.
Za dve leti, toliko splaniral
za lagodno naše sem življenje,
saj potem, saj veš, samo trpljenje
čaka te, ko naglo bom spakiral.
Teh dveh let sam več ne bom učakal,
to ti jasno je, zato ga prazni
in z resnico kruto se sprijazni,
v drek bo najin zarod kljun namakal.
