Priča zadnjič smo bili dogodku,
mama Zorka ko je šla od maše
proti domu, srečala je »naše«,
znane po nestrpnosti, predsodku.
Janko z Viča glavni bil med temi,
pobalini je, ki zagrozili
mami Zorki so, da dovolili
ji ne bodo vožnje več nad tlemi.
Da nad tlemi mama Zorka vozi,
kar izjema je, se je razjezil
in podobne nebuloze tvezil
Janko v prepoznavni vsem nervozi.
Se na Viču to ne dovoljuje
kakor tudi ne drugje, saj mesto
je njegovo, on zapira cesto,
kadar hoče, on tu gospoduje.
Če on reče, kdo bo šel v garažo,
bo tako, v to mama naj verjame,
sicer se prepustnica ji vzame,
doživela silno bo blamažo.
Se čudila je obilno mama,
saj gre peš, ni treba ji garaže,
v cerkev pride brez vozila laže,
k maši in od nje gre vedno sama.
Drugi pa so temu se čudili,
da dobil jih krog ušes ni Janko,
mama ni z njegovo ga opanko
lopnila, da Bogu se zasmili.