Znana je bila kot partizanka,
iz Šaleškega doma odreda,
vedno tam, kjer kakšna je zaseda
se pripravljala in kakšna zanka.
Diverzantka Kati so ime ji
spričo tega dali prav primerno,
kajti klatila je brezobzirno,
ni se zaustavljala na meji.
Čez legalnosti je mejo vedno
Kati šla, na juriš, čisto v slogu
partizanščine, v Kočevskem rogu
dali bi jo za primer, kot zgledno.
Ko so pri Litiji zamočili,
prav prišla je diverzantka Kati,
treba ni bilo ji ukazati,
so kot prostovoljko jo dobili.
Na litijski konec so poslali
nadrejeni jo, naj tam sanira
četo svojih, ostro revidira,
diverzantki proste roke dali.
Je zminirala Litijsko cesto,
da se do Ljubljane je kadilo,
dala štabu s tem zagotovilo,
da ne bo težavno več to mesto.
Ni dovolj samo, da revidiram,
rekla si je, notranja kontrola
ne zadošča, še od zunaj mora
priti bum, zadevo likvidiram.
Rekli so ji diverzantka Kati,
in kako se zgodba je končala,
kdaj je samo sebe pokopala,
kmalu vam povem, nikar se bati.