Pasla se je leno na svobodi,
brez obveznosti, brez česar koli,
samo buljila je naokoli,
travo mulila je vsepovsodi.
Lena so ji rekli, ki poznali
kravo to svobodno so pašočo,
pa poskakujočo in plešočo,
prav so jo zares imenovali.
Da ne bo samo lenobe pasla,
dali so, da vodi, jo na čelo,
da imela bo vsaj kakšno delo,
saj je krava vendar že odrasla.
In potem se je zares začelo,
je povsem zbezljala, nič več lena,
je postala več kakor strupena,
da besede, sapo vsem je vzelo.
Mukala je, segala v besedo,
trgala se, kot da na verigo
je priklenjena, za konjsko figo
je znorela, vnašala le zmedo.
Lažete! je vpila, nisem lena,
le poglejte, česa sem sposobna,
tulila je v en glas krava zlobna,
kakor da se strgala je štrena.
Svojemu služila je namenu,
modri da ob tem so brž spoznali
in takole še pomodrovali,
lena da samo je po imenu.
