Bil je Anza v ringu, boksar včasih,
pa se zdelo mu je, da dobiva
jih preveč po glavi, da preriva
se navzgor med prve prepočasi.
Zavrtelo v glavi se je smelo,
bo pogumno skočil v hrbet sebi,
v drugi se prikazal bo osebi,
nekaj novega se bo začelo.
Bo velika stvar, bo nov začetek,
Anza je oznanjal na široko,
nekaterim klanjal se globoko,
napovedal v sredo je zadetek.
Grem svoj šport se, novega izumil
tokrat si bom za potrebo lastno,
kazal mišice je fant oblastno,
zmagovalca šampionov glumil.
Ker vsak šport zahteva pač pravila,
tudi on za svojega jih spiše,
reče temu se program, preriše
od drugod vanj, ker je huda sila.
Že ime kar drugim naglo sname,
si par točk ohlapnih še skopira,
temu pravi sam, da programira,
zmeče ko vanj nekaj stare krame.
Šport bo demokratičen, se bere,
med vrsticami: denacionalen,
sicer pa uspešen, triumfalen,
v razne razdeljen programske sfere.
Tole bo držalo, kot pribito,
socialno bo in pa klimatsko,
v športu tem igralo se bo bratsko,
z nizkimi udarci in prikrito.
Bivši boksar programerja gre se,
o veliki stvari Anza sanja,
trpko misel teže vse odganja,
da dlje od programa mu ne nese.