Davek na prav vse, kar v svetu leze
ali pa stoji, je nepremično,
zlahka se nabije vam dvolično,
stvar četudi je povsem brez zveze.
Davek je na brado uzakonil
Peter Veliki, ko Rusi brili
niso se še in so z njim dobili
jarem, pod katerim vsak je klonil.
Davek na banane je v državi,
kjer zorijo in je ureditev
v njej republika, za ugoditev
vladnih apetitov najbolj pravi.
V neki taki iščejo deželi
vedno nove davke, sektor javni
da nasitili bi, starodavni
vzorci grejo v cvet na črti celi.
Naj nabije se, da bo bolelo,
se je znova hunta odločila,
zadovoljna da bo kamarila,
ko bo plitve žepe prizadelo.
Na en davek pa se pozabilo
je doslej in ta je dolgoročen,
večgeneracijski, prav mogočen
po obsegu, z neverjetno silo.
To ni davek na oportunizem,
ki je šele drugi po učinku,
sinovemu zdaj povejte sinku,
plačeval bo davek na fašizem.
