Restavrator so ime nadeli
malemu natakarju tam z vzhoda,
pa v izrazu huda je zabloda,
ki so eni pozno jo dojeli.
Restavrira fant zelo načrtno,
stare slike venomer prenavlja,
kič v okvire prejšnjega postavlja,
vse to pa počenja resno smrtno.
Je restavratér v resnici poba,
ki doslej ni vajenca prerasel,
človek bo na njem zijala pasel,
kaj natakar mali ta vse proba.
Restavracijo bi v starem slogu
rad obnovil, da na zunaj fina
socialistična bila kantina
bi in hkrati v temi kakor v rogu.
Bi zadelal luknje fant z mašili
in jedilnikom povišal cene,
finte uporabljal prav cenene,
vam postregel z gnilimi jedili.
Kadrovske izbire prvovrstne
so njegove kakor vsa obnova,
zaposluje namreč vedno znova
tipe s ceste skrajno dolgoprstne.
Ko naj zasijala prenovljena
bi starosistemska že kantina,
živa se zgodila zgodovina,
stvar izkaže se povsem zgrešena.
Restavracije nikjer nobene,
in restavrater še vedno isti
ostarel natakarček, ki čisti
mali pajzl svoj smrdeč brez cene.