Vojan kumar ni pridelal skladno
z energijo in še manj z naravo,
za semen ni poskrbel nabavo,
vse to storil naj bi kdaj naknadno.
Skril se je, ko so mu podivjale
kumare popolnoma na vrtu,
Vojan kmet ravnal se je po krtu,
le oči iz luknje so zijale.
Kumar ni pobral kmet pravočasno,
zgnile so na vrtu mu docela,
se potem je cela bitka vnela,
bil kmet Vojan kriv je vsega, jasno.
So očitali mu slabo delo,
on pa je samo po nebu gledal,
preden je počasi kaj povedal,
preden kaj raztegnil na debelo.
Na podnebje se je izgovarjal,
pa na sonce, vetra energijo,
ki premalo kumare dobijo
je za rast, tako se je pretvarjal.
So pošteno z njim potem se sprli,
kumar ni, pridelek ves nagnit je
in na koncu je prišlo razkritje,
vsi da bomo to gnilobo žrli.