Škripalo je včeraj na ekranu,
kot da smo pred več kot pol stoletja,
ko pri nas so štancala podjetja
stare škatle po prastarem planu.
S televizorjem je vse narobe,
rekla žena je, je kot da gledam
Carterjev nastop, ves čas presedam
se, da nam signal ne gre po gobe.
Ko zapeli so, bilo škripánje
slišati je eno samo, v himno
kot da bi spustili bombo dimno,
zbrišejo ameriške da sanje.
Cel prenos bil tehnično je moten,
kot da satelit se je pokvaril,
zlasti ko kaj takega poudaril
je govorec, kot bi bil pohoten.
Marsikdaj besedo je požrlo,
jo je kar odrezalo v trenutku,
kot da bi sledilo se občutku,
da se kakšno brezno bo odprlo.
Vladal pravi je diletantizem,
videli lahko smo čisto bedo,
zadnjo ko požrlo je besedo,
spet doživljali smo komunizem.