Lukadina spomnite se, vemo,
gre za čudežnega vendar dečka,
ki če treba je, vesolje prečka,
vsi kot truma za njim družno gremo.
Lukadin ves pravljičen se kazal
s svojo čudežno nam je svetilko,
da le obkrožili bi številko,
kjer na listku on se je pomazal.
Lukadin je namreč čudež tisti,
ki čez noč bogastvo priskrbi vam,
z njim zdaj bogatím, zgolj pridobivam,
vsi računi zgledni so in čisti.
Mesec vsak se mi račun poveča,
kar je Lukadinova zasluga,
meni, upokojencu, usluga,
da prišla še večja ni nesreča.
Mesec vsak se spomnim, da fant tu je,
za nas dela in se strašno trudi,
dokler ves utrujen se ne zgrudi,
a lahko bilo bi z njim še huje.
Silno Lukadinu sem hvaležen,
da dobivam sploh še pokojnino,
bi brez njega vse šlo le v praznino,
k sreči sem zategel in trpežen.