Pasta v vrečki znova se prikaže
na ekranu, spet gre za reklamo,
da pokaže se, jo prepoznamo,
pasto, ki se z njo oči nam maže.
Pasta za kulturne je dosežke,
kdor je slep, lahko bo zdaj spregledal
in resnice krute se zavedal,
kakšne konsekvence bodo težke.
Pasta namreč ta se reklamira,
da zdravilna je in poživljiva,
a dejansko še kako vnetljiva,
če nerodno vrečko se odpira.
Dregnil zadnjič je nekdo, jo zbodel,
kar je pasto strašno razbesnelo,
v vrečki eksplodiralo, razvnelo
se je, ko ji je tako zagodel.
Je dokazal, slika pač ne laže,
da ta pasta ni za drugo rabo,
kako da pokaže vso ogabo
s tem, kaj s to se pasto redno maže.
Pasta da iz vrečke pobegniti
bi hotela, to se vsem je zdelo,
ko kazati se ji je začelo
žensko, ki gre s pasto psa dojiti.