Kjer dolina rožna se razteza,
tam postavila je branjarijo,
A, na sredi kar? zdaj govorijo,
to pravilom vendar ne ustreza.
Kaj zato, ob prazniku kulture
vse mogoče je, še ta folklora,
rekli so, da zraven biti mora,
ki sestavni del bo učne ure.
A na jug obrnjena je krama,
ki prodaja starka jo vreščeča?
Južna stran je največkrat nesreča,
a na jug da pogleduje sama?
A na jug in krama neužitna?
Zastrupljena njena so živila,
ki ljudem jih tamkaj je delila,
to resnica je neizpodbitna.
A na strupu ona da bazira,
branjevka s prislonjenim kolesom
in razvpitim karseda slovesom?
Kajpak, strupe vsepovsod odpira.
A na to nihče ne reagira,
a na jug smo že prišli dejansko?
A naj kreaturo to ljubljansko
kot produkt kulture se podpira?
Ni mogoče teh smeti trpeti,
ve se, rekli so, kam jih poslati,
morali na jug bi jih oddati.
A na jugu nočejo smrdeti.
