Bi pomislili, list naše gore
da je spričo rjavega priimka,
a to je napačno, stvar nadimka,
ta seveda biti naš ne more.
Je rjav, za črnega ima se,
temu pravi Čarli raznolikost,
drugi pa bi rekli kar barvitost
temu, kar počenja ta fant zase.
Čarli je poveljnik, ki ga moti
najbolj bela barva, češ poraja
se ob njej mu misel, da se vdaja,
kar je belo, vse mu je napoti.
Tudi to, da klub letalski v beli
ima barvi svoje štiri stene,
Čarli je nasprotnik takšne scene,
v njej naj ne bi fantje več sedeli.
Je za vključevanje, zgolj rjavo
naj vključuje se, ker je barvito,
in pod temno barvo dobro skrito,
ko gre za sprevrženo naravo.
In vse mora biti prebujeno
kakor on, glasil se še ukaz je,
Čarli uporablja pač izrazje,
ki je pri njegovih zaželeno.
Zdaj postal je Čarli že preteklost,
ker poveljnik mahnil ga najvišji
je po glavi, da fant glas najtišji
spustil je, kriva je lic oteklost.
Raznolikost kaže zdaj v modrini,
ki se na oteklem licu vidi,
je tako pač, če poveljnik spridi
se kot Čarli, ki različnost hlini.
