Tone, so dejali, ko spoznali
so početje, ki ga generira,
ko sam sebe »genij« titulira,
gen -i pa so mu oznako dali.
Tonemo z njim tudi vsi ostali,
a je to menda privid edino,
kajti dobro, kakor zdaj živimo,
nismo še, kar bomo še spoznali.
Tone ko in mi z njim vsak dan globlje,
prepričuje nas, da smo v Evropi
prvi, a s pohvalami preskopi,
dvigamo se, kot da smo golobje.
Gospodarsko smo že dolgo prvi,
tonejo okoli nas ko drugi,
po njegovi mi samo zaslugi
dvigamo se, to imamo v krvi.
Tonemo, a on nam zagotavlja,
da za dvig gre, ker se obrnila
lestvica na glavo je, trobila
tu so, da podoba se popravlja.
Ne, ni Tone ta, ki se utaplja,
sfuzlan je golob in ves oskubljen,
v lastnih blodnjah izgubljen, zarubljen,
je do potonitve le še kaplja.