Izbrana pesem

Še pomnite tovariša?
Migél (Miguel) Cordiso - MIGÉL BANANA
21.05.2021
 
»Prestal bom test seveda, verjemite,
četudi čvrsta me konoplja veže
in skozi kožo v kri naravnost reže,
le dajte, no, odmerek mi vzemite.«
Migél tako se je širokoustil,
zastopnik ljudstva po Venezueli,
besede smo njegove le povzeli,
nato omami spet se je prepustil.
»Chavez moj je stric, samo da veste,
z levo roko vse vas v kot pomeče,
in potem vas strpa v hladne vreče,
ah, saj veste, kam nato z njim greste.«
»Migél, imel si govor spet odličen,«
ga Lucas potrepljal je po ramenih,
»se znajdeš v situacijah obscenih,
bil videti zares si skrajno mičen.«
Migél pa tisti hip je nepremičen,
otrpel je od lastne bojne slave,
ne čuti nog več, niti malo glave,
nivo zavesti je v sekundi ničen.
Obsije luč ga ultravioletna,
Migél prepričan je, da je v ekstazi,
ko vendar kljub omami zdaj opazi,
grdoba sklanja da se nanj priletna.
»Iz iste sva, tovariš, veš, partíje,«
se v barvi violetni mu spakuje,
da v glavi je Migélu vedno huje,
se slap iz ust mu tisti hip izlije.
Močnó podvomi, da se vse odvija,
tako kot pred nastopom je planiral,
se zdi, da se nocoj bo še izpiral,
v želodcu ga kot sto peklenščkov zvija.
Zahteva zdaj Migél takoj pištolo,
da sam bo z vsemi naglo obračunal,
si z levo roko fant je izračunal,
koliko jih bo pospravil – solo.
Toliko še zmore energije,
položaj na tleh da tak zavzame,
kjer soborca trdega objame,
a potem se sam v dve gubi zvije.
Vtaknejo banano mu med prste,
da revolver bo nadomestila,
videti je sveža, ni še zgnila,
redčil bo Migél z njo silne vrste.
V takšnem bojevitem torej stanju
združeno bojuje se z levico,
sam premagal bo Migél resnico,
v lastnem da obléžal je kozlanju.
Nazaj
VERZIFIKATOR
Ljubljana, Slovenija