Pop odpravljal se je na proteste,
je bilo v deželi pravoverni,
kjer protesti silni, neizmerni
demokratične odsev so geste.
A spustili popa niso mimo,
saj so vedeli, da ni protestnik,
je vohljač samo, se kot pocestnik
preoblekel je za vročo klimo.
Vse preveč boš, pope, kritiziral,
so povedali mu, boš pristranski,
kot kolegi tvoji so poslanski,
ne, ne boš protestnikov nadziral.
Mimo je zanesel vrečko veter,
ali keso, kot se tamkaj pravi,
kesa brž po robu se postavi,
pihne, dahne svojo sapo v eter.
»To cenzura je, spustili popa
niste tja med pravoverne brate,
vi preganjate le demokrate,«
s takim vrečka, kesa, narod šopa.
Kaj svoboda je, podučevati
kesa, vrečka, zlepa ne odjenja,
tak vik zganja, take tam počenja,
da se sebe mora sramovati.
Rečejo ji bratje pravoverni:
»Pop je lažni, dobro ga poznamo,
kakor tebe, vrečka, take damo
tu pri nas na stranski tir primerni.
Dobro vemo, koliko je ura,
popu s tem pokažemo in tebi,
kdo se najbolj bo zasmilil sebi,
avtokrat, ko lopne ga cenzura.«
