Amerja prav dobro smo poznali,
je pošiljal ne le glas o sebi,
ampak v eni združeval osebi
vse je, da bi v ogenj zanj se dali.
Striček Amer ali ljubkovalno
glas Amerike za našo žlahto,
ki se za raztrgano je plahto
izkazala, sitno, kljubovalno.
Bi od strička le denar jemala,
ni bilo ji mar zanj niti malo,
da le njej kar največ bi ostalo,
delala je, parazit postala.
Amer rešil je stvari globalno,
je zaprl pipice svobodno,
pustil žlahto, ki zdaj brezizhodno
blodi, čuti se na tleh totalno.
Če od Amerja ne bom dobila,
bom pa strička v Belgiji zajedla,
saj že zdavnaj sem za vrat mu sedla,
zdaj mu ga bom le še bolj zavila.
Žlahta v takšni zdaj razmišlja smeri,
da svobodno si Evropo reši,
sicer njen propad se sam pospeši,
kot številni kažejo primeri.
Vse preveč je, pravi, hipokritov,
nas zapustil Amer je, nesnaga,
stric iz Bruslja če zdaj ne pomaga,
konec bo svobode parazitov.
