Se iz petnih žil zdaj cvetko sili,
je po sili več kot pa brez sile,
a mu zvezde niso najbolj mile,
Cvetko se človeku kar zasmili.
Bil poslan je Cvetko za biriča,
da razsodi, malho kdo prodal je
dražje, kot se sme, načenja zdravje
stvar mu, ki vrti se okrog niča.
Janez v neki ozki naj dolini
bil bi tolovaj brez primerjave,
v malho vtaknil je denarje prave,
zdaj dolžijo ga po vsej širini.
Votla malha, v njej ni, kar želi si
Cvetko, naš birič, ki vanjo škili,
da kaj našel bi, ki se posili,
pa ostajajo le dolgi frisi.
Priča se nobena nič ne spomni,
malhe sploh bilo ni, si izmisli
domišljija jo, obrazi kisli
preganjalcev so in fakti skromni.
Posel je navidezen bil malha,
zatrjujejo tožilci v tej zadevi,
tu imajo prav, vidi na levi
vračanje se zdaj že tomahavka.
Ta kot bumerang se vsakič vrne,
naj se Cvetko še tako posili,
enkrat bodo v glavo ga dobili,
zvezd nebroj takrat se jim utrne.
