Zdi se vsem, da dela se Francoza,
nasprotuje ko agendi planski,
a v resnici človek je slovanski,
ki ne misli isto, kakor ploza.
Lepi striček dela po francosko
lepega se, »Bel ami« prosluli,
ko sosedo so mu vso zasuli,
spravili jo v uličico ozko.
Ta soseda, znana kot Marina
predmet je sodnijskega pregona,
zrinjena v kot, kjer je mrtva cona,
nadnjo spravila se je zverina.
Vse obsodbe je Marina vredna,
tuli po francosko zver zdivjana,
za rešetke da naj bo poslana,
ker ni prava, to zdaj stvar bo zgledna.
Lepi striček temu nasprotuje,
pa čeprav z Marino ni v odnosih
ravno dobrih, po francosko trosi,
da za zglede gre brutalne, tuje.
Se zaveda namreč striček lepi,
»Bel ami«, usoda doleteti
zna da taka tudi njega z leti
pri justici po francosko slepi.
»Bel ami« zato si po francosko
roke pere in se izmotava,
saj še slepec lahko vsak zaznava,
da Pariz spreminja zdaj se v Moskvo.
