Barvo daš na radiator, sama steče,
kar spolzi po rebrih, je vrhunsko,
nad vsako umetnostjo štacunsko,
kot tradicionalnosti se reče.
Ko na radiatorju je vroče,
plastika najbolje se formira,
le obrneš parkrat, oksidira
in postane to, kar sama hoče.
Za razstavo prava je umetnost,
kar na radiatorju nastaja,
ko temperaturo ta oddaja
pravšnjo, ni potrebna večja spretnost.
Radiator se subvencionira,
tistega, odpira ki ventile
in zapira jih, ker to so sile,
ki naj se izdatno jih podpira.
Radiator kunst umetnost mlada
ni več, a kako je perspektivna,
za vse nazadnjaško destruktivna,
zdaj v celoti, absolutno vlada.
In prihodnost, je zagotovljena?
Da bo konec srečen, naj postavi
vrečko se na radiator pravi,
nanj obešena bo brž staljena.
