Nova zasijala je novela,
takšna kakor v času cankarjanskem
in v okolju znanem, šentflorjanskem,
publika naj bi bila vesela.
To je zdaj novela o bolniku,
po Jerneju bolj diši, po hlapcu,
in po Kurentu, slovenskem trapcu,
ko podal se je bolan k zdravniku.
Tega si ne bo izbral naš bolni,
določila mu ga bo država
in oblast, seveda, ko je prava,
kaj si moreš hlapec, ti kar kolni.
Zdraviti zdravnik ne sme, ne more
ga po štirideseturnem delu,
ker miruje dohtar naj po jelu,
je ukaz, počiva naj do zore.
Takšna je z bolnikom koncesija:
če bolan si, kar lepo počakaj
in ne toži, nič ne kokodakaj,
saj končana tvoja bo morija.
Vse lepo v noveli razloženo
je po cankarjansko, le preberi
in potem ne stokaj, se ne deri,
kaj ti je kot hlapcu naloženo.
Konzumiral namreč si pravico,
da kot si sam hlapec si izvolil
gospodarja, ga izbral, dovolil,
da razkrije hlapčevstva resnico.
