Stal pred štantom je, se nanj naslanjal,
ko prišla kolegica je mimo
moja, čudno je oddajal klimo,
nekaj kakor da bi ji oznanjal.
Ga vprašala je, čemu pred štantom
in kaj da na stojnici ponuja,
naj ji razloži, naj se pomuja,
njej in tam okoli nekaj fantom.
Spraševala čisto ga konkretno
po potrebi je, pred šantom stati
le zakaj mu treba je, izbrati
mogel bi kaj drugega, bolj fletno.
Ji takole je možak povedal,
čakal v vrsti na zobozdravnika
da je nekaj let in to je slika
danes, več pa da ne bo razpredal.
Saj imate penzijo, za vraga,
pa bi sami vendar si plačali,
je nadaljevala, bi pač dali
nekaj tisoč, ker le to pomaga.
Vaša pač svobodna je izbira,
vsak svobodno si lahko izbere,
zob da zdravi ali da izdere
se mu ga, le kdo da ga ovira.
On pa rekel je, v oči da bode
jo očitno, a saj to namen je
bil njegov, da se izkaže mnenje
bivšega častilca te svobode.
