Banja Luka znova je svobodna,
prosto diha ves svobodni rod,
oznanili so tako povsod,
ura da prišla je k njim usodna.
Nemcev je svobodna Banja Luka,
se svobode dan zato praznuje,
vélika prihodnost pričakuje,
nadčloveška je končana muka.
Prvo Nemko danes so izgnali,
tej pa bo sledil poslednji Nemec,
sleherni, ki tam bo inozemec,
prvi Banjalučan se ne šali.
Bo republika svobodna kmalu,
kakor Užiška nekje dva tedna,
zgodovina piše se izredna,
čaka se, kdo znajde se na tnalu.
Vsega manjka, manjka nemške robe,
milo rad bi Banjalučan kupil,
a ga je nekdo že prej olupil,
milo rad bi, pa dobi tegobe.
Milo rad imel bi na zalogi
ta, ki Banja Luki poveljuje,
živelj pa le Nemce pričakuje,
da živel bi na veliki nogi.
