V krošnji je začivkalo cvileče,
zlobni Jan da nanje je pokazal,
je, kot da bi eno jim primazal
in kakor da kamne vanje meče.
Zlobni Jan jim namreč je očital,
zbranim okrog gnezda sive ptice,
demokratične da jim pravice
niso lastne, s takim jih je pital.
Zlobni Jan kulture ne podpira,
slišalo se je iz gnezda, krošnje,
ta kulturi ne bi dal iz mošnje,
pot v nebesa zlobnež ji zapira.
»Zob za zob njegova je parola«,
čivkajo zdaj na golobji veji,
kakor čuk na sovo na vereji,
»to je nedemokracije šola«.
Zlobni Jan le tiste da podpira,
ki kulturi ptičji so sovražni,
ki žive v demokraciji lažni,
to pa naj zato se bojkotira.
In tako naprej še več reakcij
pričakuje z vrha se drevesa,
kjer odpadajo vse bolj peresa
in množijo se golobji kakci.
