Delo je njegovo preoblači
da se redno v stilu manekena,
gvant mu kakor lunina je mena,
a v resnici nikdar ga ne slači.
Po potrebi namreč vsem razglaša,
enkrat da rokav je levo skrajno,
drugič na sredini da je trajno,
sem in tja svoj gvant samo prenaša.
So čudili se, ko so ujeli
ga v krvavo rdečem starem gvantu,
pa naj bi, da kupil si na štantu
je zelenega, bi mu verjeli.
Prenovljeno včasih se je reklo,
zdaj več niti to ne, brez zadrege
zlaže se vam, same so natege
vedno ga, prozorne kakor steklo.
Skratka, ko ustreza mu, na levi
z istim gvantom se vam razkazuje
ga potem na sredi razteguje,
da verjeli lažni bi zadevi.
Čas je skrajni, da se gvant mu vzame,
skupaj s spodnjim, saj ga nič ni v hlačah,
najsi še tako si ga prevrača,
naj razgaljena se ritka vname.
