Že od nekdaj so ji rekli avša,
da o drugem sploh ne govorimo,
so normalni šli najraje mimo,
ko so videli, s kom avša plavša.
Plava, torej pristna ni blondinka,
pamet pa tej barvi res ustrezna,
če si rekel trapa, bila jezna
je nadvse, kadila se je rinka.
V zboru je izstopala očitno,
drla se, plesala, cepetala,
kaj veš kaj še vse od sebe dala,
avša torej res, neizpodbitno.
Z okupatorsko potem zastavo
se je slikala, se hihitala,
in ni prvič trapa se prodala,
ni nihče ozmerjal več je s kravo.
So ljudje dostojni bolj kot ona,
kmet zares živali ne bo žalil,
v primerjavi z njo jo bo pohvalil,
ki se vedla kot svetá je krona.
Kaj storili s tako so, je znano,
za začetek in za zgled pošteno
škarje v roke vzeli so, storjeno
je bilo, norenje kaznovano.
Še so škarje iste tu priročne,
za začetek zrežejo na gladko,
ne ostane nič in traja kratko,
škarje so precizne, skrajno točne.
Čakajo blondinko, ki pod fano
okupatorsko se razkazuje,
da opravijo z njo, seme tuje
da ne bo nikjer več prepoznano.
