O Tajgunu vam povem novice,
a me vprašate: mar o tajkunu
ali pa nemara o tajfunu?
Nak, Tajgun je to, okroglo lice.
Se Tajgun po tajgi imenuje,
ki v Sibiriji jo pridobil je,
po tajgunsko, torej je po divje
olastninil jo, Tajgun zdaj tu je.
Ni Sibirija ta za Uralom,
čisto blizu je, zemlja barjanska,
in kupčija takšna je, ciganska,
zemlja pa je skoraj za vogalom.
Trnova ni pot tja do zemljišča,
ki Trnovo se mu tudi pravi,
tudi ni to tajga po naravi,
del tajgunskega je prizorišča.
Med tajguni ko se preprodaja
ta sibirski košček, ni zadrege,
so tajgunske tu natege, sprege,
vse v domačih rokah da ostaja.
Ni tajgunom, pravijo, se bati,
da po prstih bi jih kdaj dobili,
bojda dobro so zadeve skrili,
Niko, Volk in Janko, kakor brati.
A problem nastane, ko bo Janko,
prvi med tajguni enkrat dregnil
v ta osir sibirski in zategnil
sam si Janko bo tajgunsko zanko.
Bo potem šlo naglo, po tajgunsko,
po sibirsko, ko vihar razgraja,
se že zdaj Sibirija razkraja,
konec videti bo prav vrhunsko.
