Dolgo pravili so ji moderna,
pa bila ni kakšna galeristka,
ne stilistka, le karieristka,
pravi informacija interna.
Tej eksterna v hipu se pridruži,
saj so zunaj dobro obveščeni
o tej scela nemoderni ženi,
ki pogoltnosti le lastni služi.
Je iz puste krájine obmejne,
ki pustošili so jo sosedi
iz gora, živijo kjer medvedi,
šla bi z njimi love se trofejne.
Po uskoško ali pač po vlaško,
kakor hočete, si prigrabiti
cilj ji vse je, in potem uiti
pred pravico, morda na Hrvaško.
Vajeni so tega tam v gorovju,
ki nad krájino se to dviguje,
ropati na dve strani, kar tuje
jim je, to jim piše že v drobovju.
Takšna je brez dvoma tudi ona,
dokazala to je z vsem početjem,
ko izmaknila se pred prijetjem
večkrat je, na drugo stran zakona.
Pravijo, da zdaj se prav prešerno
vgnezdila je v gnezdo zopet tretje,
dobro kjer poznajo nje početje,
tu spet klestila bi neizmerno.
Z vrečko v roki mesto je dobila,
žakelj da napolni, lačne svoje
da nasiti s tistim, kar je tvoje,
a prešernost ta bo spet minila.
Z vrečko ko brez dna se bo kazala,
neženirano kot njeni tam v gorovju,
zvilo jo naenkrat bo v drobovju,
kdo je, namreč spet se bo izdala.
Ni stilistka, tudi ni moderna,
prepoznavna je, Prešeren pravi,
v njeni je kot v prednikov naravi,
da povsod je skrajno neprimerna.
