Drla se je name: Primitivec!
Prav vsi taki ste na drugi strani
primitivci vsi po vrsti znani,
ti pa si največji še lažnivec!
Gledal sem jo, delati zapiskov
ni se najmanj zdelo mi potrebno,
sem poslušal vpitje to pogrebno,
mešanico krikov, zlobe, vriskov.
Da povedala bi kaj o sebi
še dodatnega, je škoda časa,
sama namreč je posebna klasa,
v eni najmanj dve in pol osebi.
Pravljic naj ne pravi mi, ne pesmi,
saj dokazano so plagiati,
niso njene, ve vsak, kdor zna brati,
Gregorjeve so, bodimo resni.
Sem zato največji primitivec,
ker mi iz oči resnica sije
in pogled njen bolni strašno bije,
ko zavpije znova mi: Lažnivec!
Ni da bi opisal diagnozo,
saj primerek znan je, na svetlobi
ta ni svetla niti, v vsej gnusobi
lastni ljubi le temo in grozo.
Ko povem to, vpije: Primitivec!
vajeni smo v naši stroki tega,
vemo tudi, kdo je tega zlega
primitivnega največji krivec.
Niti s smrtjo stanje ne konča se
njeno to nikoli ozdravljivo,
res je, če je še tako srhljivo,
zruši se lahko hudič le vase.
