Klapa, snemamo, se je glasilo,
kar se slišalo je ob potoku,
v volčjem mesecu, je v krogotoku
reklo se: Ubogaj navodilo!
Se prikazal je Pepelko pravi,
iz kočije jadrno sestopil,
tretji s kamero medtem se vklopil,
ko kot princ korakal je po travi.
Je Pepelka in je princ obenem,
razložila sproti je režija,
snema film se, televizija,
instagram, vse združeno je v enem.
Vrtno bučo zadaj, miši štiri,
tisto si predstavljaj kot kočijo,
vse Pepelkovo pa polomijo
kot resnično, vztrajaj v trdni veri!
Ploskajte, otroci, pravljic čas je,
sliši se za kamero razločno,
njemu pa, Pepelku, naj gre bočno,
je velel ukaz, tja za okrasje.
Se plesalo bo, vse se vrtelo,
dalje pravijo mu iz režije,
in kako v trebuhu naj se zvije,
dela lice kar najbolj veselo.
Je ukaz edino zanemarjen
bil pri snemanju Pepelka scela,
ko bo ura polnoč zadonela,
vržen bo v resnični svet, udarjen.
Bo udarjen, za njim ne ostane
niti čeveljček razbit stekleni,
tistikrat na sceni tej ceneni
zopet princ ubog golob postane.
