»Duce« na vrh hriba je pisalo,
in, da naš je, zraven še odločno,
da bilo nebo je svetlo nočno
in prebrati se je jasno dalo.
Noč je za napise čudovita,
je porekel črnosrajčnik stari,
srajco najdem k sreči še v omari,
puškica pa hitro bo nabita.
Sin se prebudi, očeta vpraša,
kam ponoči vendar se odpravlja,
črnosrajčnik stari pa mu javlja
z raportom, s katerim se ponaša:
»Grem tja gor, kjer Duce moj Benito
se še v najtemnejši noči sveti,
se ob luči mogel bom pogreti,
mar si videl, sinko moj, zdaj ti to?«
Se zasmeje sin, že mož starejši,
starega do postelje pospremi,
popusti naj, pravi, v silni vnemi,
šel bo drugič tja, v noči svetlejši.
Ni nocoj potrebe, ker Benito,
Duče tvoj, ima že pomočnika,
je izrezana njegova slika,
star fašist je in se kliče Tito.
Prim. na:
Nova24tv
