Maraton se je organiziral,
spremljal glas ga radijski poznan je,
sproti komentiral teka stanje,
pačil se, sam sebi aplavdiral.
Maraton dežel da dveh sosednjih
to je, je vseskozi vtis ustvarjal,
Bosne in Slovenije, poudarjal
videz je odnosov ves čas zglednih.
Ni nihče se vprašal, zemljepisno
ali je zadeva sploh realna,
važno, da vsa stvar je teatralna,
tudi če sosedje mi sploh nismo.
Kdo bo zmagal, je bilo na dlani,
najbolj dobrodelen med tekači,
tisti Denis, ki se v dres oblači,
imitira, da tekač je znani.
Za nagrado tri so premičnine,
ker pri maratonu se premikaš,
a ker trdnih tal se še dotikaš,
treba bo še trdne gotovine.
Takšne, da lahko si zmagovalec
kupi za oddih kje kak nadstrešek,
kar bo dalo večji mu pospešek,
bo nepremičnin nakupovalec.
Denis naš Pokora brž zamenja
vlogo spikerja in maratonca,
ko pripelje maraton do konca,
z novo dobrodelnostjo začenja.
Takšen ta naš Denis je Pokora,
maratonec je zgolj po potrebi,
vsak pa naj zamisli se pri sebi,
koliko zanj plačevati mora.
