Je iz jajca, kar se piše z malo,
ne z veliko, kot morda kdo sklepa,
se lupine na vso moč otepa,
da na svet bi končno pribezljalo.
Pišče, ki preboja si obeta,
se zdaj v jajcu silno prilizuje,
mami kuri s kljunčkom dokazuje,
da mu njena je beseda sveta.
Mila naj bo tvoja mi beseda,
pišče kurji mami se dobrika,
prikazuje ji, sedanja slika
v kokošnjaku da je skrajna bedna.
Kar golobi tu so zagrešili,
je pogubno, ji dopoveduje,
pišče da zato zdaj novo tu je,
ki bi z njim lahko to reč prebili.
In tako naprej, da razumela
mila naj bi mati stara siva,
bi bila do njega ljubezniva,
ga namesto golobnjaka vzela.
Pišče iz lupine tak glas širi
sluzast, da bi mati razumela,
mila naj bi kura ga objela,
v startu čaka na ukaz: tri-štiri.
Pišče trka, rado bi prebilo
se iz jajca, kamor je ujeto,
stanje pa je v jajcu strogo vzeto
kakor že od nekdaj skrajno gnilo.
Prim. na:
Nova24tv
