Niste slišali še? Kljukec Hvala,
nov tandem pa zgodba vendar stara
kakor okostnjakova omara,
ki se v njej je hitro prepoznala.
Kljukec Hvala nima nič s Pokljuko,
v zgornje ga Posočje pot zanese,
kjer se poslovanje mu obnese,
če vloži vanj zgolj najmanjšo muko.
Z blagom je na črno v španoviji,
tihotapstvo v krajih tam ob meji
je dejavnost, na zeleni veji
ta bo, ki sledil bo tej viziji.
Tudi Kljukec Hvala si oblizal
prste bojda tamkaj je v lokalu,
bi za to naj ceho plačal kmalu,
ker se malce je preveč podvizal.
Ni na črno, da bilo je belo,
Kljukec Hvala se nedolžno brani,
in da zgolj užival je ob hrani,
rezal si klobase na debelo.
Mu verjame vsak, da videl nič ni,
kar bilo bi protizakonito,
Kljukec Hvala, drži kot pribito,
gledal vstran v gostilni je dotični.
Je pogled mu stran obrnjen vedno,
da bi ne opazil svinjarije,
že lahko, a Kljukec ne prikrije,
da je, kar počenja, Hvale vredno.
Niste razumeli? Kljukec Hvala
ni s Pokljuke, ne pozna ministra,
le da tam, kjer teče Soča bistra
zadnjič sta v gostilni klepetala.
