Pravijo mu Tomo Palestina,
Šelestin se bolj arabsko sliši,
kadar se razlaja fant po hiši,
da se v zraku razkropi tišina.
Delal bi pri Rundfunku v Berlinu,
slišali o njem so govoriti,
ko izpadi se vrste odkriti,
ko pritiska Šelestin po plinu.
Zoper Jude zagrmi mogočno,
da bi se še firer mu priklonil,
on pa bi se vdano k njemu sklonil,
roko stisnil mu obojeročno.
Pravijo tako, a čas pomešal
se je čisto temu Palestini,
Jude v njihovi ki domovini,
kakor kaže, bi najraje sprešal.
Je pozabil, da niti v Berlinu
ni tako več kakor svoje čase,
ko je najprej šlo za blagor rase,
marsikaj ni jasno Šelestinu.
Jasno pa mu je, da le še huje
zganjati gre antisemitizem,
saj za svoj lahko primitivizem
fireričin ordén pričakuje.
