Kaj tožili bi Cefizlja, dajte
biti pametni, saj ne bo haska,
vse, kar storil je, je samo praska,
raje novo vižo zaigrajte.
Rekli so tako na veselici,
ko Cefizelj je župana mlatil,
bojda se je z njim samo pobratil
in župan nastavil mu je lici.
Da imel Cefizelj pomočnika
je pri tem, še to v zapisnik šlo je,
je bilo objemovalcev dvoje,
vse potekalo je, kot se šika.
To folklora je, saj v starih časih
se objemalo na veselicah
še močneje je, po vseh pravicah,
kakor se spodobi pač na vasi.
Kaj tožili bi Cefizlja, znano
vendar je, da takih se ne toži
pač nikoli, mesto v častni loži
da imajo zase zgolj izbrano.
Je Cefizelj karseda zaščiten,
bolj kot medved, grejo mu pravice
vse manjšinske, da gode krivice
se mu, je dokaz neizpodbiten.
Ogorél v obraz Cefizelj, v roke
je močno, pajdaš njegov takisto,
torej nista kriva, vse je čisto,
mnenje bo sledilo pravne stroke.
S pogorelcem se ga zamenjuje,
ker polti tako je ogorele,
zdaj že vrabčevke so zažgolele:
tukaj nam Cefizelj županuje.
