Da obleka naredi človeka,
je, kot vemo, čista ironija,
kot da rekli bi, naj se ovija
prasec v gvant, dobimo da človeka.
Na Živalski farmi to se je zgodilo,
kot nazorno Orwell je opisal,
a ironično, svinjam zabrisal
ogledalo je v opozorilo.
Tak primerek večkrat se pojavi,
ki domišlja človek si postati,
pa ga prepoznajo v hipu brati,
jasno jim je, nikdar ne bo pravi.
Simon s kredo, ki mu oživelo
vse je, kar je nakracal na steno,
takšen se prizibal je na sceno,
in za njim pošteno je smrdelo.
Neobrit, kocine osivele
in pogled nejasen, vidno moten,
se primajal komaj, ves slaboten,
ker so okončine predebele.
Zinil, da oskrba dolgotrajna
za človeka vredno bo življenje
dala vsem, se slišalo hropenje
silno je, kot škripa stara lajna.
Guncal se kot kakšna je telega
in dokazal je s primerom lastnim,
da brez haska je oskrba z mastnim,
človek da ne bo nastal iz tega.
