Han odpira vrata na široko,
kot nekakšen forum orientalen,
reklamira se, da je globalen,
nosi gazda hana se visoko.
Orientalsko han samo gostišče
je, kot vemo, a če se predstavlja
kot globalen, naj ne zoperstavlja
temu se nihče, ki han poišče.
Če povzamemo, kaj v njem dogaja
na široko se, tako izgleda,
gazda hana vse bolj se zaveda,
da mu čisto vse iz rok uhaja.
Tri že leta s hanom zdaj upravlja,
le na videz, saj ne gospodari,
ampak zgolj za silo še krmari,
svoje volje pač ne uveljavlja.
Na široko so odprta vrata,
da bi v hanu mastno se gostilo,
tujim gostom dobro se godilo,
a ta zgodba zlepa na porata.
Gazda hana končno je izustil,
še domačih gostov primanjkuje,
raje so na jug odšli, na tuje,
kakor bi iz kletke jih izpustil.
Kletke, kjer bilo jim je postlano
kar na golih tleh, a preplačali
vse večkratno so, kaj bi ostali
v hanu, kjer je je čisto vse zasrano.
Gazda hana končno se zaveda,
da zasranosti te, oprostite
mi izraz in da povem pustite,
kriva je domača umska beda.
Han odpira vrata, gazda stoka,
a povedati si pač ne pa,
krivec da vsesplošnega obupa
orientalska je oblast globoka.
Han del tega je, se ve, ustroja,
tjakaj spada, kot ime že pravi,
situacija se ne popravi,
han je le še en simptom razkroja.
